meditation

Meditacija, ki si jo prepogosto predstavljamo v sedečem položaju s prekrižanimi nogami in zaprtimi očmi, predstavlja eno izmed najbolj napačno razumljenih novodobnih praks. Čeprav so naše oči zaprte in se telo ne premika, to še ne pomeni, da meditiramo, še posebej, če smo v mislih pri nakupovanju, čaju, delu, seznamu opravil, večernem treningu, itd. Kaj dejansko pomeni meditirati in kako to, da je prav to ena od redkih disciplin, ki je ni mogoče poučevati?


Kaj je meditacija?
Meditacija predstavlja umetnost ravnotežja med telesom, umom in zavestjo. Čeprav meditacije kot take ni mogoče poučevati, obstajajo 'meditativne tehnike', ki nam pomagajo pripraviti naše telo in um za vstop v spontano meditativno stanje. Z drugimi besedami, meditacija se zgodi sama, ko je naše telo pripravljeno in um čist. Zato je povsem naravno, da ko smo v stanju globoke meditacije, tega dejansko nihče okoli nas ne opazi, razen osebe, ki se nahaja na isti stopnji zavesti.

V meditativnem stanju se naša zavest združi z univerzalno zavestjo. To pomeni, da čas pa tudi misli in čustva popolnoma izgubijo svojo vrednost. Vse, kar obstaja, je brezpogojno opazovanje. Naše razmišljanje se preneha brez napora, zato v meditaciji ni ega; dihanje se umiri, mi pa preprosto obstajamo v obliki popolnega zavedanja. Sposobni smo poslušati zvoke brez reakcij (sodbe, kritike, analize), saj se vsi zvoki stopijo najprej vase, nato pa v popolni mir in tišino. To je čas globokega zdravljenja.

Različna uporaba meditativnih tehnik
Čeprav so meditativne tehnike in šole poznane pod različnimi imeni (samoanaliza, popolna predaja božanstvu, energetske prakse, praksa manter, asane), je le-te možno izvajati le na dva načina: pasivno in aktivno.

Pri uporabi meditativnih tehnik v pasivni obliki si zavedno vzamemo čas na dnevni bazi, če je možno na istem kraju in ob istem času, kjer te tehnike vadimo. Kljub temu je možno, da se meditacija ne zgodi le v tem točno izbranem času, temveč tudi izven zavedno izbranega časa.

Aktivna uporaba meditativnih tehnik poteka med izvajanjem različnih dejavnosti (vožnja avtomobila, sprejemanje političnih odločitev, pomivanje posode). Vendar ko uporabljamo aktivne meditativne tehnike, to ne pomeni, da naše dejavnosti izvajamo medlo in kot da ne bi bili prisotni, temveč z veliko učinkovitostjo, navdušenjem in energijo.

Dosledna vadba meditativnih tehnik odkriva naš potencial
Najnovejše znanstvene raziskave potrjujejo, kar je v jogi znano že več tisoč let – približno 95 % naše latentne kapacitete se v nas nahaja v stanju hibernacije in jo je mogoče aktivirati z redno vadbo preprostih tehnik ter predanostjo. V nasprotju z večinskim prepričanjem je ravno preprostost tista, ki prinaša največji napredek, ne pa zapletene tehnike in odpovedovanje. Torej, tudi če ne vemo ničesar o meditaciji in jogi, ko se odločimo vaditi eno tehniko s popolno predanostjo, je mogoče vstopiti v stanje globoke meditacije.

To so podprle tudi raziskave s področja nevroznanosti in nevroplastnosti, ki kažejo vrhunske rezultate po uporabi preprostih tehnik možganske vadbe. Zato je pomembno, da se nehamo zavajati in namesto da iščemo diamant povsod okrog sebe, pogledamo navznoter, kjer leži naš največji zaklad.

Z meditativnimi praksami nam je omogočen dostop do uma; tako se lahko soočimo z motnjami, ki imajo nadzor nad nami in našim vedenjem, kajti prav te bi običajno ostale nevidne. Že to, da jih zaznamo, je največkrat dovolj, da odidejo same po sebi. Čeprav je za vidne rezultate pri vadbi meditativnih tehnik potreben čas, je bolj kot teorija pomembna izkušnja, ki nam pomaga, da se zavemo moči, znanja, radosti in modrosti, ki ležijo v nas.


ENOSTAVNI KORAKI ZA VADBO MEDITATIVNIH TEHNIK

Spodaj najdete preproste nasvete za razvoj dnevne prakse meditativnih tehnik. Pomembno se je zavedati, da boste v primeru neprekinjenih čustvenih pretresov ali izliva intenzivnih čustev skrbi, jeze, odpora, ljubosumja, potrebovali čas, da najprej nevtralizirate le-te in šele nato začnete z vadbo meditativnih tehnik. V tem primeru je priporočljivo, da se osredotočite na opazovanje dihanja, vse dokler le-to ne postane stabilno, ali se obrnete na izkušenega učitelja joge, da vam svetuje. Uporaba naprednih meditativnih tehnik, kot sta zadrževanje diha in koncentracija, se lahko začnejo uporabljati šele, ko sta vaše telo in um dobro uravnotežena.

  1. Izberite čist, suh, topel in dobro prezračen prostor. V ta prostor se vrnite vsak dan znova in znova, četudi le za 5 minut. To bo okrepilo vašo prakso.
  2. Da bi lahko nadaljevali s praktičnimi tehnikami meditacije brez neprijetnega občutka v telesu, se priporoča predhodna vadba jogijskih asan ali tehnik globoke sprostitve, saj bo tako vaše telo bolj sproščeno, vaša praksa pa bolj uspešna. Primer kratke sprostitve: za nekaj trenutkov napnite celotno telo, nato pa ga sprostite. To ponovite nekajkrat, medtem ko ležite v pozi Shavasane (položaj trupla). Nato se usedite na stol ali podlogo, izravnajte hrbtenico, pri čemer vaše telo ostaja istočasno popolnoma sproščeno.
  3. Začutite umirjenost in sprostitev. Osredotočite se na naravni tok dihanja, ki teče v telo in iz telesa. Za trenutek usmerite pozornost na prostor in čas, v katerem se nahajate in pozabite na vse, kar se je zgodilo pred tem. Če zaznate misli, pozornost preusmerite nazaj na vaš dih. Zavedno opazujte karkoli se materializira v vaših mislih (čustva: sovraštvo, ljubosumnost, jeza). Misli nikakor ne poskušajte potlačiti ali odriniti, saj bodo v tem primeru ležale v podzavesti, vse dokler nekega dne ne eksplodirajo kot vulkan.
  4. Prisluhnite procesom, ki se odvijajo v vaših mislih. Ne izgubite se v svojih mislih ali praktičnih meditativnih tehnikah. Naučite se razlikovati med seboj in svojimi mislimi/čustvi. Zavedajte se, da je njihova narava minljiva in ne glede na to, kako močna je senzacija, bo sčasoma prešla. Ko vaš um tava, mu dovolite prosto pot, hkrati pa se zavedajte, da vaš um tava in sprejmite oboje – tako tavanje kot koncentracijo svojega uma z enakim odnosom. Če nekega dne vaš um postane popolnoma obseden z določeno mislijo ali čustvom, si pomagajte s ponavljanjem mantre, lahko pa jo tudi glasno pojete. 
  5. Ko je vaš um miren in vaše telo popolnoma sproščeno (da dosežemo tako stanje, lahko traja več mesecev ali celo let), lahko začnete prakticirati tehniko koncentracije, tako da izberete točko fokusa: zvok Aum, mantra, dihanje, sveča ali kaj drugega, kar vas privlači. Svoj pogled in pozornost popolnoma usmerite v izbrano točko za minuto na dan in nato počasi povečajte do maksimalno deset minut dnevno. OPOZORILO: Obstaja rek: „Koncentriran um je kontrolirajoči um.“ Da bi lahko resnično izkusili meditacijo, namesto da vso energijo vlagate v izboljšanje koncentracije, raje disciplinirajte svoj um, da postane svoboden, dojemljiv in zaveden, medtem ko vaše telo ostaja mirno in popolnoma sproščeno.
  6. Hitra kontrola: če se po vadbi počutite izčrpane, potem je to znak, da je niste izvajali korektno. Če vaša praksa ne predstavlja vira veselja, sprostitve in pozitivne energije, ste se morda preveč trudili.

Če imate kakršnakoli vprašanja, želite deliti svoje izkušnje z mano ali se naučiti preprostih meditativnih tehnik za vsakodnevno uporabo doma, mi pišite na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..


Inspiracija: Saraswati, Swami Satyananda (1981) A Systematic Course in the Ancient Tantric Techniques of Yoga and Kriya. Thomson Press: New Delhi.


Nikoli ne zamudite najnovejše zgodbe in informacij!