Jesensko enakonočje, ki napoveduje konec poletja in začetek krajših dni, odpira vrata praznovanju Samhaina. Mnoge starodavne tradicije v tem času beležijo obrede novih začetkov, tako imenovanega duhovnega novega leta. To je družinski praznik, ko se zberemo v ožjem krogu in se spomnimo smrti ter ozavestimo minljivost vsega, da bi se nekoč lahko ponovno rodilo.
Ljubezni in prijaznosti nikoli ni preveč
Na dan jesenskega enakonočja sva z najboljšo prijateljico ustvarili čudovit oltar, na katerega sva postavili sadje in darove, ki sva jih prejeli v tem letu. Sedli sva v meditacijo ljubeznive prijaznosti, ki naju je napolnila s tako globokim mirom, da sva sede v tišini ostali še nekaj časa. Ko so se najini čuti počasi vrnili, sva še vedno v stanju blaženosti odprli sveti prostor, v katerega sva povabili vse pretekle spomine na dosežke kot tudi neuspeh. S tem ko sva počasi in z ljubeznijo le-te v obliki suhih listov spuščali v skledo, napolnjeno z vodo, žajbljem in baziliko, sva dovolili, da se vse sprosti enakovredno, tako dobro kot slabo. Najin um je bil popolnoma umirjen, zavedali sva se, da v času enakonočja obstaja ravnotežje med temo in svetlobo, zato je bil to imeniten čas, da zaprosiva, naj bo tako tudi v najinih življenjih. Skupaj sva izrekli prošnjo: „Izgubljeno in pridobljeno je sedaj uravnoteženo in naj teče kot voda življenja.“ Dva čarobna amuleta, izdelana izpod najinih prstov s pomočjo cvetov in jesenskih pridelkov, naj bi služila kot opomnik, da bi lahko vedno čutili hvaležnost in uravnoteženost, še posebej v prihajajočem zimskem času smrti in teme.
Ko sonce izgublja moč, prižgemo luči v naših srcih
Tik pred sončnim zahodom sva se skozi gozd povzpeli na enega najvišjih gričev, da bi z ljubeznijo pospremili sonce k zimskemu spanju. Ko se je stemnilo, sva prižgali svečo, se prijeli za roke in začutili hvaležnost, kako teče skozi najini telesi, vedoč, da se vse nenehno spreminja, ter sprejeli spreminjajočo se naravo tako znotraj kot okoli naju. V zametkih noči vsaka s svojo laterno v roki, sva se počasi vrnili domov, k oltarju. S prižigom sveč sva osvetlili sveti prostor, uživali v lepoti, darovih in miru, ki so naju obkrožali. Na tak simboličen način sva telesu in duhu omogočili, da ozavestita spremembe, ki so tako del narave kot nas samih. Prihaja čas, ko se obrnemo navznoter in začnemo odkrivati globlje dele svoje zavesti.
Svetloba je vidna le, ker obstaja tema
Z luninim mlajem tik pred obdobjem Samhaina sem začrtala krog in opravila obred zaščite, ki je v obdobju krajših dni še posebej dobrodošel. To je tudi čudovit čas, ki ga je priporočljivo preživeti s samim s seboj, objeti in sprejeti temo, se povezati z boginjo ter prositi za blagoslov in zaščito pred negativnostjo in zlom.
Smrt kot vir veselja in praznovanja
Na predvečer Samhaina smo se zbrali v naravi, blizu našega posestva. Izrezali in pripravili smo nekaj buč, okrasili oltar s hrano in sokom iz bezgovih jagod ter prižgali sveče v spomin na naše prednike, bodisi iz linije družinskih ali dušnih prednikov. S hvaležnostjo smo jih povabili, da se pridružijo praznovanju, medtem ko se so se zaslišali prvi udarci šamanskega bobna, ki nas je popeljal v obredni ples in uživanje v deljenju hrane. Vsak je dobil stekleničko eliksirja vitalnosti, ki smo ga pripravili nekaj dni prej (rozine, slive, brusnice in vino Teran), in ga je potrebno uživati dnevno v prihajajočih tednih, da s tem okrepimo imunski sistem. Radostno smo delili zgodbe in spomine, ki nas bodo greli še celo zimo.
Čas tišine in preobrazbe
Trenutek tišine je povabljenim dušam dal možnost, da uživajo v hrani, nas morda navdihnejo in pustijo sporočilo tistim, ki so ga najbolj potrebovali. V tem čarobnem trenutku smo si v spomin priklicali preteklo leto, se spomnili svojih dosežkov, izzivov, morda napisali pismo, da bi lažje razumeli svoje lekcije in z lahkoto sprostili vse, česar ne potrebujemo več. Odprl se je prostor za nove namere, ki so napovedale transformacijo in rojstvo novega leta in vsega, kar še prihaja.
Preden smo se vrnili domov, smo dušam pokazali pot nazaj v objem zemlje tako, da smo vanjo zakopali koščke jabolk, saj se bodo tako lahko varno vrnile tja, kamor spadajo.
Topla hrana, oblačila in ljubeznivi odnosi
Naslednji dan smo se zbrali v ožjem družinskem krogu, hvaležno delili svoj prvi jesenski obrok. Zavedajoč se pomena topline, ki smo jo ustvarili ne le v naših trebuščkih, temveč tudi v naših odnosih, smo se družili v objemu toplega ognja, delili in skrbeli drug za drugega, kot to najbolje znamo. Naš smeh in veselje sta bila tako močna, da sta osvetlila celotno hišo brez potrebe po prižigu sveč.
Če vas je članek navdihnil, bi želeli organizirati praznovanje v svojem družinskem krogu in nimate navdiha, kako bi to izvedli, se pridružite enemu od prihodnjih praznovanj ali mi pišite na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..
