Dežuje. Povsod vlada zatišje, vse je zaprto vase in miruje. Podobno kot moja okolica se počutim tudi sama. Ne želim si, da me kdorkoli kaj vpraša ali mi svetuje, kako do boljšega počutja. Prav tako mi ni do tega, da bi storila karkoli za izboljšanje svoje situacije. Nikomur nočem ničesar obljubiti. Vse, kar si resnično želim, je ostati v tem trenutku žalosti, spuščanja in ga popolnoma občutiti. Zakaj bi bilo s tem kaj narobe?
Zanimivo je, da ko v nas prevladuje občutek sreče, smo nasmejani in napolnjeni z energijo, nas ljudje obkrožijo in si želijo naše družbe. Vendar pa je v nasprotnem primeru, ko se počutimo potolčene, utrujene in žalostne in ta čustva delimo, reakcija okolice veliko manj pozitivna. Resnično drži, da je radost nalezljiva in tako je tudi žalost. Kljub temu velika večina ljudi še vedno reagira pozitivno na veselje in zavrača žalost.
Na svetu ni človeka, ki ni nikoli imel možnosti izkusiti žalosti, bolečine ali kakršnegakoli drugega negativnega občutka. Zakaj smo tako nagnjeni k težnji po veselju in odrivanju žalosti, kot da bi bila kužna?
Naučimo se sprejeti realnost svoje biti ne glede na to, kakšna je
Pred nekaj leti sem dolgo in hladno zimo preživela na nadmorski višini 2000 metrov, zaposlena z delom vse do večera. Ob vrnitvi domov sem zbolela in moje telo je potrebovalo več časa kot običajno, da popolnoma ozdravi. Nisem se obremenjevala, temveč sem si vzela čas zase, se sprostila v sprejemanju bolečine in utrujenosti, vedoč, da bo tudi to minilo. Sprejela sem realnost, v kateri sem se znašla v trenutku, ji dovolila, da me prevzame in v njej celo uživala. Vendar sem kmalu spoznala, da okolica in še posebej ljudje, ki so bili v moji bližini, niso bili zmožni razumeti mojega načina sprejemanja resničnosti brez predsodkov.
Nekateri so se radovedno spraševali, kako to, da toliko spim, drugi so preklicali bodoče projekte, saj jih je bilo strah, da morda nikoli ne bom ozdravela, še posebej, ker sem svoje stanje tako mirno sprejemala. Kljub reakcijam iz okolice nisem spremenila ničesar, temveč sem samo opazovala tako svojo bolečino kot svojo okolico. Že po nekaj tednih sem se vrnila v stanje ravnotežja, polna energije in popolnoma regenerirana. Ponovno sem bila vredna pozornosti in odobravanja svoje okolice. To je bil trenutek, ko sem se začela spraševati, ali so ljudje iz moje okolice tisti, ki jih resnično želim okoli sebe.
Da bi bili sposobni videti svetlobo, moramo najprej popolnoma izkusiti temo
Ko sem bila ponovno zdrava, sem razumela, da se zame zaradi nekaj tednov spanja ni veliko spremenilo. Ta čas sem potrebovala. Morala sem zdrsniti v bolečino in jo občutiti v svoji najgloblji obliki. Potrebno mi je bilo popolnoma spoznati bolečino, da bi lahko bila resnično zdrava.
Spomnila sem se reka budistične tradicije: „Nič ne traja večno.“ Tako kot mine obdobje sončnih in deževnih dni, se spreminjajo tudi naša čustva. To je zakon narave. Vendar kljub temu še vedno dajemo prednost pozitivnim občutkom pred tistimi, ki povzročajo trpljenje. Na koncu nikoli ne moremo biti zadovoljni, saj si vedno želimo tisto, česar nimamo.
Zato verjamem, da je pomembno, da se naučimo sprejemati resničnost takšno, kot je, in si dovolimo čutiti različna čustva ter doživeti razna stanja lastne biti. Na tak način se zavemo, da vsako čustvo s seboj prinese nekaj posebnega. Na primer, ko se počutim utrujena in izčrpana, me obkroži neverjetno udoben mehurček, ki mi omogoči, da se takoj, ko zaprem oči, spustim v zelo globok spanec, ki ga v stanju sreče in usmerjenosti navzven nikakor nisem sposobna doseči.
Priznajte si, kako čudovito je samo sprejeti tiste dni, ko se ne počutite najbolje in se jih veselite. Kot da ste mokra goba, si dovolite, da se stisnete k sebi in tam ostanete, vse dokler se žalost ne izsuši in se po naravni poti ponovno počutite bolje.
Nekaj nasvetov za sprejemanje žalosti in bolečine z ljubeznijo in s sočutjem:
- Zavejte se svojih občutkov žalosti.
- Sprejmite svojo realnost, ne poskušajte je spremeniti ali prikriti.
- Sprostite se v to, kar prinaša vaša realnost. Počivajte in mirujte ter počnite le-to, kar vaše telo in um resnično želita in ne kaj bi morali. Ne trudite se čimprej ozdraveti, s tem ko uživate tablete ali dodatke, ki bi čimprej povečali učinkovitost vašega delovanja.
- Počnite to, kar vam omogoča, da se dobro počutite – jejte zdravo hrano, sprehajajte se v naravi, vzemite si čas zase, privoščite si sladoled in svojo najljubšo televizijsko oddajo.
- Ne nazadnje si dovolite izkusiti sebe, sprejmite se z ljubeznijo, takšne kot ste. Zavedajte se, da vse mine, in da tudi trenutno stanje negativnosti za to ne more trajati večno, torej uživajte v izkušnji, ki se vam ponuja.
Predstavljajte si, kašen bi bil naš svet, če bi bolečino in negativnost vsi obravnavali z enakim odnosom, kot to počnemo z veseljem in uspehom. Poskusite in naredite prvo spremembo danes.
Če imate kakršnakoli vprašanja, bi želeli deliti svoje misli in izkušnje z mano, mi pišite na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..
